Prof. dr. Repič Slavič pojasni, kako globoko zloraba zaznamuje človeka, zakaj se številni primeri nikoli ne prijavijo in kako pomembno je, da družba zna verjeti, poslušati in ne soditi. Posebno pozornost posveča tudi sekundarni travmatizaciji, vlogi družine ter pojasni, kako pomembno je, da žrtev dobi varno okolje, kjer je slišana. Pogovor se je dotaknil tudi teme storilcev, vloge vere ter vpliva zlorabe na naslednje generacije. V pogovoru smo se dotaknili naslednjih tem:

• kako se začne terapevtska pot in pomen relacijske terapije,
• zakaj je verjeti žrtvi ključni korak,
• razlika med vlogo žrtve in preživelega,
• sekundarna travmatizacija in prenos travme med generacijami,
• odnos med vero, duhovnostjo in zlorabo,
• nevarnosti zlorab prek spleta in t. i. “spletnega groominga”,
• pomen pogovora, sočutja in postavljanja meja.

Prof. dr. Repič Slavič v zaključku poudari, da upanje obstaja – tudi po najtežjih izkušnjah je mogoče znova zgraditi zaupanje, najti notranjo moč in zaživeti polno življenje.

(Opisal Inštitut Integrum)