Knjiga Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje je prepotrebno delo, ki ga Slovenija že dolgo, predolgo pričakuje. Avtorica se je lotila tematike, ki ni samo izjemnega pomena za širšo javnost, ampak je prvovrsten doprinos k razumevanju, zakaj pride do spolne zlorabe, kakšna je dinamika te travme, česar so se lotili že drugi avtorji, vendar še nihče doslej na tako kompleksen način, saj gre za bistveno povezavo, integracijo med psihologijo in ostalimi znanostmi, kot so biologija, medicina in antropologija. Velik del obravnavanja spolnih zlorab pa je osvetljen še v kontekstu relacijske družinske psihoterapije, ki zelo poglobljeno in intenzivno razrešuje ter naslavlja stiske oseb, ki so doživele travmatičen dogodek.

Prav tako avtorica od poglavja do poglavja pred nami razgrinja neme krike, kot jih pomenljivo imenuje, ter zelo natančno opiše in ovrednoti doživljanja zlorabljenih, še posebej pa se osredotoča na področje spolnosti, telesa, samopodobe in primarne oziroma izvirne družine. Gre za področja, ki so gotovo najbolj senzitivna in zato zaslužijo še prav posebno pozornost. Ob tem pa sta področji telesnosti in spolnosti še posebej v ospredju, in sicer zaradi izjemno bolečih vsebin, ki jih pušča travma spolne zlorabe. Marsikomu lahko branje knjige prebuja mnoge stiske, strahove ali celo odpor in gnus, kar med drugim zagotovo kaže tudi na to, da je bralec začutil del čutenj, ki jih nosijo tisti, ki so zlorabljeni. Živeti v svetu teh groz pa daje žrtvam pogosto občutek neobvladljivosti in nepredvidljivosti. Prav zato lahko ta knjiga pomaga razjasniti, kaj se dogaja v svetu travmiranih posameznikov in s čim vse se morajo ti ljudje soočati ter spopadati. V tem kontekstu je pomembno, da se avtorica jasno dotakne tudi nekaterih splošnih zmotnih prepričanj, ki večkrat še dodatno zaznamujejo nič krive žrtve.

Knjigi dr. Tanje Repič poleg vsega ostalega dajejo izreden čar tudi konkretni primeri in novo upanje, ki je nujno potrebno za vztrajanje na poti razreševanja travmatičnega dogodka spolne zlorabe.

(red. prof. dr. Christian Gostečnik; iz recenzije)